Tehnika veslanja

Drža

Začnite vsak zaveslaj s pravilno držo, saj boste le tako učinkovito in varno vadili.

Za dosego pravilne drže:

  • Sedite vzravnano na sedežu – napnite trebušne mišice in potegnite trebuh noter
  • Vesljajte z vzravnano glavo in pogledom naprej
  • Med zaključkom zaveslaja in prehodom v vračanje se trup iz rahlega nagiba nazaj vrne naprej (-15 / + 15 stopinj)

Pravilna drža je ključna za celotno vadbo veslanja.

Dolžina zaveslaja

Pri vadbi morate gibe izvesti v celoti. V položaju prijema stegnite roke kar se da predse in popolnoma skrčite noge – kolikor je možno pri vzravnanem telesu. Dolžina zaveslaja je odvisna od poravnave v fazi vračanja – ko se roke iztegnejo in telo nagne naprej.
Običajna napaka pri veslanju je upogibanje spodnjega dela hrbta, zato je ključno da držite hrbet ves čas zravnan. S tem boste tudi dodatno zmanjšali možnost poškodb.
Druga pogosta napaka je razširjanje nog zato, da bi dosegli daljši zaveslaj. Kolena držite skupaj in ves čas vzporedno s tirnicami veslača.

Razmerje

Razmerje med trajanjem faze vračanja in zaveslajem določa ritem gibanja. Pravilno razmerje je 1:2 – dvakrat toliko časa kot porabite za poteg morate porabiti za vračanje v položaj prijema. Ko dosežete pravilen ritem, bo vaja potekala prijetno in umirjeno. WaterRower veslači s S4 monitorjem imajo posebno funkcijo (Advanced 5), ki med vadbo omogoča prikazovanje razmerja in s tem ritem veslanja.
Običajna napaka pri veslanju je naglica, ko uporabniki med vadbo hitijo nazaj v položaj prijema, s čimer je ritem bliže 1:1 kot pa 1:2.

Gibanje spodnjega dela telesa

Mišice nog so največje in najdaljše mišice v telesu in zato prispevajo večino energije pri veslanju. Zgornji del telesa in roke enostavno nadaljujejo zaveslaj, ko se noge zravnajo in zaključijo delo.
Noge se pri zaveslaju iztegnejo relativno počasi. Ta faza zaveslaja naj bi trajala od 0,5 do 1 sekunde.

Gibanje zgornjega dela telesa

Ko se noge v kolenih iztegnejo v kot prek 90 stopinj, se prispevek moči nog biomehanično zmanjša. Takrat mišice zgornjega dela telesa in rok prevzamejo delo in nadaljujejo pospešek, ki smo ga pričeli z nogami. Prehod je s tekočim gibanjem mehak in neviden.
Roke potegnemo k telesu in med tem zdržujemo dlani vodoravno. Višina naj bo nekje pri drugem rebru od spodaj – med popkom in prsmi. Roke se na koncu zaveslaja ne ustavijo, ampak nemudoma tekoče nadaljujejo nazaj v iztegnjen položaj – tako se z konstantno hitrostjo gibljejo od in k telesu.
Običajna napaka pri veslanju je zaustavitev na koncu potega. S tem veslanje postane kombinacija dveh ločenih gibanj z vmesnim postankom. To vodi v slabšo držo na koncu zaveslaja. Veslanje mora biti gladko in zvezno, tako da iz vsake faze tekoče prehajate v naslednjo.

Ritem veslanja (število zaveslajev v minuti)

Veslanje je vadba z relativno nizko frekvenco gibov. Celo med tekmo število zaveslajev redko preseže 40 na minuto in večina treninga je izvedenega v področju med 18 in 26 zaveslaji na minuto.
Pravilen način za pospešitev veslanja je povečanje hitrosti iztega rok in močnejši zaveslaj med potegom. Pomembno je pravilno in postopno povečevanje hitrosti. Veslač z dobro tehniko lahko poveča hitrost iz 20 na 32 zaveslajev v minuti v  desetih zaveslajih – ne manj.
Običajna napaka pri povečanju hitrosti veslanja je skrajšanje dolžine zaveslaja in skrajšanje časa vračanja. Rezultat tega pa je hitro gibanje.

Usklajenost

V čolnu z več veslači je časovna usklajenost ključnega pomena za uspeh. Tudi pri vadbi na suhem je vzdrževanje predvidljivega in konstantnega ritma pomembno in bo povečalo učinkovitost vadbe.


Warning: mysqli_query(): MySQL server has gone away in /home/customer/www/waterrower.si/public_html/wp-includes/wp-db.php on line 2033

Warning: mysqli_query(): Error reading result set's header in /home/customer/www/waterrower.si/public_html/wp-includes/wp-db.php on line 2033